Po poti zelenega zlata, piva in Barbare Celjske

IMG 1

In ponovno se nam je sonce smejalo z neba, ko smo se v soboto, 13. oktobra 2018, pridružile kolegicam iz Ormoža in Ptuja na avtobusu, ki je peljal proti Žalcu. Iz Strokovnega kluba poslovnih sekretark in tajnic Maribor nas je bilo 11, kar pomeni, da se nas je na pot odpravila kar 1/3 članic.

Po prijaznem sprejemu gostiteljic, članic KTPS Celja in okolice ter pozdravnem nagovoru gospoda Aleksandra Reberška, poslanca iz Vranskega, smo se odpravile slovenske tajnice, ki smo se udeležile 17. jesenskega srečanja Zveze klubov tajnic Slovenije, na ogled Ekomuzeja hmeljarstva in pivovarstva v Žalcu. S pomočjo vodiča, filma in razstavnih eksponatov smo se sprehodile skozi zgodbo hmelja vIMG 6757 Spodnji Savinjski dolini. Pa veste zakaj se hmelj imenuje tudi zeleno zlato? S prodajo hmelja smo v bivši državi pridobivali pomembne devizne rezerve. Hmelj je zelnata trajnica, spada v družino konopljevk, na dan ob ugodnih pogojih lahko zraste tudi 25 cm visoko. Uporablja se pri varjenju piva, je “začimba”, ki da pivu okus in prepoznavno noto. In ker je začimba, se doda hmelja res zelo malo. Zelišča so eno- ali večletna, rastline so moške in ženske. Za pivovarstvo in zdravilne namene se uporabljajo le ženske rastline. Nabirajo jih pozno poleti, ko storžki še niso popolnoma zreli in dokler so v njih še z lupulinom bogate žleze. Storžke razprostrejo in posušijo v senčnem, zračnem prostoru. Prvi podatki o hmelju segajo v Sloveniji v 12. stoletje, industrializacija hmeljarstva pa se je pričela pred približno 140 leti. Slovenija je ena vodilnih pridelovalk hmelja in ga v veliki večini izvozimo. In največ ga pridelajo prav v spodnji Savinski dolini, kjer so za rast očitno najboljši pogoji. Preden so pričeli delo v večini opravljati strojno, je Savinjsko dolino v mesecu avgustu preplavila množica pridnih delavk in delavcev iz vse Slovenije, ki je z dobro plačilo trgala hmeljeve storžke.

Ko smo si ogledovale pridelavo hmelja, smo si zaželele tudi vrček piva. Pot nas je vodila do Fontane piv Zeleno zlato, ki je poklon hmeljarski dediščini Spodnje Savinjske doline in Žalca. Nahaja se v mestnem parku, v samem središču mesta, ob tržnici. Odprtje fontane je bilo 6. septembra 2016, do sredine julija letos jo je obiskalo že preko 122.000 obiskovalcev, ki so spili 67.000 l piva. V vrčke smo si natočile pivo in uživale v okusih, kar 6 različnih vrst lahko poskusite. Zasedle smo ležalnike in klopi okrog fontane, uživale v klepetu in pogledovale po ostalih obiskovalcih in pivcih piva.

In že nas je čakalo naslednje doživetje, ogled Celjskega gradu, kjer še danes poteka prenova gradu po fazah, v prihodnje bi naj prenovili še Friderikov stolp in še delno neurejene zgodovinske zbirke. “Stari grad Celje leži na ozkem hrbtišču na skalnem previsu nad Celjem. Prvotni grad so v drugi polovici 12. stol. postavili Vovbržani, grofje s Koroške, ki so imeli Celje z okolico v svoji posesti do izumrtja leta 1322. Po desetletju bojev je prišel grad v roke njihovih dedičev (1333), Žovneških gospodov – kasnejših grofov Celjskih” (http://www.grad-celje.com/zgodovina-stari-grad-celje/). Odličen turistični vodnik po Celju gospod Uroš Mijošek nas je popolnoma osvojil z razlaganjem zgodovinskih dejstev o nastanku gradu, življenju grofov Celjskih, njihovem bogastvu in posestih, neznani Veroniki Deseniški in Barbari Celjski, najmlajšem otroku Celjskega grofa Hermana II. in Ane, grofice Schaunberške. Barbara Celjska je bila, tako pravijo pisni viri, inteligentna, živo zainteresirana za gospodarska in finančna vprašanja ter obdarjena z naravnim talentom za politiko in diplomacijo in je pomembno vplivala, tudi zaradi rodbinskih vezi, na politično in gospodarsko dogajanje v takratni Evropi, saj je bila od 13. leta dalje žena ogrskega, nemškega in češkega kralja ter cesarja Svetega rimskega cesarstva Sigismunda Luksemburškega. Do konca življenja je bila politično izredno spretna in vplivna, 11. julija 1451 pa je na Melniku (Češka) umrla za kugo. Banka Slovenije je leta 2014 ob 600. obletnici kronanja Barbare Celjske izdala spominski kovanec za dva evra, na katerem je upodobljen njen portret.

Za konec zelo zanimivega in prekrasnega dne pa smo, na poznem kosilu z našimi gostiteljicami, predale še zbrana finančna sredstva v višini 900 € za rehabilitacijo male Eve, pogumne deklice s cerebralno paralizo, hči stanovske kolegice iz Celja Ane Novak. Naš doprinos je znašal 125 €. Ponosna sem na vaše prispevke. Hvala.

Dan se je prevesil v večer, ko smo se poslovile in si rekle: “Ob letu osorej, v Trebnjem!”

Zapisala:
Marta Brezar

facebook

Kontakt

Strokovni klub poslovnih sekretark
in tajnic Maribor

Mlinska ulica 32
2000 Maribor
Slovenija

GSM: 051/689-351
tel.:  02/2285-902
faks: 02/2526-299

e-pošta:

 

Iskanje

Donatorji

bpi-mb

POLIRKA s.p.
Mario Matijašec
Miklavž

kopija-nova

gorenje-surovina

embalaza-maribor

 

mariborski-vodovod

 

Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja boljše storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Podrobne informacije..

Sprejemam piskotke.

Vec o piskotkih