Ko gremo me na izlet, je vreme takšno, kot si ga lahko samo želiš. Na sobotno popotovanje, ki se je dogajalo 17. junija 2017 po krajih na levem bregu reke Mure, torej Prekmurju, se nas je popeljalo 17 članic mariborskega kluba. Prekmurje je pretežno ravninska pokrajina, ki je razdeljena na tri območja: Goričko, Ravensko in Dolinsko ter Lendavske gorice okrog Lendave. Najvišji vrh je Kugla, ki leži v naselju Sotina in meri 418 mnm.

Za ogled fotogalerije klikni na sliko.

Prva postaja, Velika Polana z domačijo Miška Kranjca, nas je pričakala v soncu in s prijaznim vodičem, ki nam je povedal nekaj zanimivosti o življenju in delu tega priznanega klenega Prekmurca. Tone Partljič je zapisal o pisatelju: Ves čas svojega življenja je Miško Kranjec pisal eno samo knjigo o dobrih ljudeh. In o tem smo se v prostorih njegove domačije tudi prepričale. Miško Kranjec ni bil samo pisatelj, bil je tudi slikar, vinogradnik, oblikovalec, politik, urednik, oče dveh sinov. Bil je umetnik in človek.

Druga postaja, Vinarium Lendava, panonski svetilnik ali pomurski Eifflov stolp je visok 53,5 m, leži na 302 m nadmorske višine in je najvišji razgledni stolp v Sloveniji, saj sega pogled v štiri različne države. Preden smo se povzpele nanj, nekatere peš po 240 stopnicah, druge z dvigalom, smo se podprle z odlično malico, ki jo je prispevala naša Milena in s tem počastila rojstvo svoje prve vnukinje Tare. Razgled s stolpa je bil res prelep.

Srečanje s predsednikom Slovenije gospodom Borutom Pahorjem na Bukovniškem jezeru sicer ni bilo načrtovano, zato pa toliko bolj veselo. Sprehodile smo se po gozdu okrog jezera, se ustavile pri kapelici sv. Vida in istoimenskem izviru – studencu. V premeru 450 m okrog izvira je odkritih in označenih 26 točk z zdravilno energijo. Res nam je bilo lepo v tem energetskem parku in kar težko smo se odpravile naprej. Pot nas je vodila do reke Mure in Otoka ljubezni, kjer smo spoznale nekaj kulturne dediščine tega lepega konca naše deželice. Bile smo z bürjaši, mlinarji, predicami, tkalkami, brodarji, spoznale smo njihovo težko delo v preteklosti, oblačila in nošo, peljale smo se z brodom, ogledale mlin na Muri in nazdravile nepoznanemu gospodu za njegovih 50 let.

Pa se naša pot tokrat ni zaključila z zgodnjo večerjo na prekrasnem vrtu gostilne Lovenjak v Polani, kjer na gostilniškem dimniku že več kot 70 let gnezdijo štorklje in kjer smo za sladico dobile prekmursko gibanico in retaš. Ne, zaključile smo jo v Pavlinjekovi destilarni St. Stefano destillerie, kjer smo si ogledale destilarno ter poskusile Kavanjak in druge vinjake, ki so bili destilirani s pridihom Prekmurja. In ugotovitev: v Prekmurje se bomo še vrnile.

Zapisala:
Marta Brezar