Na prvo soboto v oktobru smo se članice Strokovnega kluba poslovnih sekretark in tajnic Maribor vedoželjno podale na naš tradicionalni jesenski izlet. Naša prva postojanka je bil Pachamama center v Kunovi – poseben meditacijski center in ekološki projekt, kjer se v iskanju ravnovesja med človekom in naravo prepleta eksotika z okoljem. Ustanovitelja Dhiraj in Luz sta nas srčno sprejela. Luz, ki prihaja iz Peruja, je mama Pachamama centra in med drugim skrbi za vrtove, sušenje zelišč, izdelovanje naravnih mil in umetniške projekte. Predstavila nam je njun mali raj na zemlji ter nam podala veliko življenjskih modrosti. Spoznale smo permakulturo, naravno gradnjo, zdrav način življenja in kulturo sobivanja z naravo ter bile očarane nad videnim in slišanim. In seveda smo si na koncu v omamno dišeči trgovinici privoščile njene čudovite izdelke, ki so ročno izdelani iz naravnih sestavin, brez konzervansov in so certificirano ekološki.

Po manjšem okrepčilu smo pot nadaljevale do Negove. Ob vodenem ogledu gradu, ki sode med lepšo in romantično kulturno dediščino Prekmurja, smo odkrivale bogato zgodovino tega območja.

Grad je sestavljen iz treh delov. Stari grad, najstarejši del, je iz 2. polovice 14. stoletja in še ni obnovljen. Novi grad je leta 1615 dal zgraditi Maximilian von Trauttmansdorff. Leta 1633 je bilo urejeno tudi zunanjo dvorišče in tako je grad dobi sedanjo podobo. Tretji del gradu je Predgradje, kjer je bilo urejeno gospodarsko poslopje z poznorenesančnimi portali in dvema stolpoma. V gospodarskem poslopju so bili konjski hlevi, delavnice in sobe za služinščad. Celoten grad je obdan z obzidjem in strelnimi linami. Grad so obdajali tudi trije dvižni mostovi, ki so skrbeli za varnost pred napadi. Grad, na katerem je nekdaj delovalo najstarejše sodišče v okolišu, danes v grajskih sobanah ponuja fotografske razstave, grajski vrt pa vas bo omamil z dišavami stoterih zelišč.

V bližini Negovskega gradu se nahaja več slatinskih vrelcev. Obiskale smo najbolj poznan Ivanjševski vrelec. Slatina je polna mineralov in posebnega okusa, ki se ga je treba navaditi, vendar naj bi imela zdravilne učinke. Stara legenda o slatinskih vrelcih namreč pravi, da je nekoč živela stara ženica po imenu Hebra, ki je pozdravila bolno kraljico na negovskem gradu, vendar ne s čudežnim urokom in zelišči, temveč s čudežno in zdravilno vodo iz bližnjega slatinskega vrelca, s katero je tudi samo sebe pomladila. Hebra, nekoč zeliščarka, obsojena čarovništva, je danes je priprošnjica za zdravje in dobroto.

Kosilo smo si privoščile na domačiji Firbas ter ob sladici in kavi uživale na sončku in klepetu, preden smo se podale na sprehod okoli Negovskega jezera, kjer smo šle tudi mimo rojstne hiše Ivana Krambergerja, znanega dobrotnika iz Negove. Domov se nismo vrnile zgolj polne vtisov in dobre volje, temveč tudi z lepo bero gob, ki smo jih nabrale med sprehodom, ter s spoznanjem, da ni treba daleč od doma, da doživiš in spoznaš veliko novega in preživiš čudovit dan.